En tak blogec

Acer neoTouch F1

January 30th, 2010 Posted in Prosti čas | No Comments »

Smučanje, zlomljena smučka, strgan kombinezon in ne nazadnje tudi zlomljen telefon je bil dovolj velik razlog za nakup nove igračke. Kolekcija se tako zapolnjuje z F1 telefonom. Resnično sem bil proti touch screen zadevam, ker imam že nekaj let v uporabi dlančnik predvsem zaradi GPS-a in ni to zadeva, ki bi jo nosil vseskozi ob sebi, pazil da ne pade, se popraska ali kakorkoli drugače poškoduje. No bomo vidli koliko časa bo zdržal.

Zakaj Acer? Ker sem očitno Acer freak in dokler bodo delali dobre zadeve in sponzorirali Ducatija ter Ferrari jim bom ostal zvest. Trenutno v kolekciji trije Acer laptopi in dva dlančnika, z vsem zadovoljen še najbolj pa z 10″ netbookom.

Telefonček skriva v sebi vse od aGPS-a, 1GBmhz procesor, 5mb fotoaparat ter tako dalje… Ima pa tudi par pomankljivosti kot je zelo neodporna plastika na prstne odtise in občasno sesuvanje brez razloga, kar gre seveda prepisati WIN 6.5 sistemu, ki je bil sicer razlog za nakup. Na ta sistem je možno namestiti skoraj vse trgovalne konzole, ki jih uporabljam in omogoča RDP dostop do strežnika, kar je pa naravnost briljantno. Z WIFI  povezavo do instant interneta je tole pravzaprav zelo močno orodje. Seveda omogoča tudi GPRS, HSDPA in podobnjo sranje, ki ga je potrebno za vsako povezavo ločeno nastavljati ter SiMobilu dodatno plačevati za prenos podatkov.

Dejansko deluje hitro in zaslon je natančen celo ko ga tipamo z palcem. V kolikor potrebujemo lahko na zadnji strani iztaknemo palčko, ki je običajni pripomoček dlančnikov in delo je še bolj enostavno. Baterija zdrži premalo. V primeru pogoste uporabe dober dan drugače celo dva, je pa pohvalno to, da ima standardni priključek za polnilec.

Na splošno je prvi vtis dokaj pozitiven in v 14 dnevni uporabi je mnenje touchscreena pozitivno tudi iz moje strani, ki sem bil po dolgem in počez proti temu. Slabost je recimo, da je potrebno vsakič v tem mrazu stakniti rokavico, če je v uporabi in zaslajdati po ekranu, da sprejmeš klic…

Še cena… Zadeva ni na voljo v SLO in dvomim da kdaj bo. V Angliji sem dal za njega cca 400€…

Na Kodeljevem sem bil doma

October 22nd, 2009 Posted in Prosti čas | No Comments »

tam sva se igrala, jaz in sestrica… (by Pero Lovšin :-)

No nism na Kodeljevem bil, sem pa dost bliz pa nimam sestrice… Odkril sem pa celo Ljubljanski grad peš, s kolesom, vsak dan… Zabavno :) Z vzepnjačo pa pač ne… Gori je lepo , prijetno polno turistov in posledično možnost prašičje gripe ampak Jankoviču pa še enkrat kapo dol… Zadeve so celo pospravljene, urejene, čiste in zelo zgledne. Še delavce naj prežene iz Hradečke ceste pa bo car namesto da se furaš iz katerekol strani po… uro!

Ja pa še novo kolo CUBE  mam  in še celo všeč mi je… O tem pa kaj več kdaj drugič… Moram še poslikat. Je pa uspelo prebiciklarit 120km v dobrih 10 dneh… ni tok švoh :)

Misel meseca:

Ko misliš, da je nekdo glup se izkaže, da je še bolj glup kot si mislil, ampak ko pa ugotoviš, da kljub vsem pričakovanju meniš, da človek spregleda, se spravi v red ali obupa, mogoče nad vsem, NE! Izkaže se, da je še bolj glup! Hahaha

Svet je zabaven, vesel sem da sem del njega :)

Spodaj dve fotki, ki sta celo vredni objave.

London Baby!

July 11th, 2009 Posted in Potovanja, Prosti čas | No Comments »

Vse po starem, mal več gripe pa kot navadno pol podzemnih čez vikend ne deluje, ker jih vzdržujejo kul… Tako nam je uspelo spoznati radost avtobusnih prevozov po tem velemestu. Še posebej zabavno je bilo,  ko se je nekdo iz družbe spomnil (beri človek, ki živi dve leti tam), da gremo v tity bar… yeaaah… Ob 1h zjutraj smo brali vozni red teh dvonadstropnih prevoznih kočij in začuda ugotovili, da kar pogosto vozijo… Tako smo po nekaj 10 minutah ugotavljanja v kater del lonodna moramo priti končno našli pravi bus in ga dočakali… Nato se je zabava šele začela… Kdor je bil v melemestu ve, da so vse ulice enake in da se ti po pol ure niti slučajno ne sanja kje si… no nekako tako je bilo v tem primeru, z razliko, da je bila še noč in bili smo v najbolj “varnem mestu”. No ko smo po eni uri prispeli do kao končne postaje, smo nato še 10 minut pešačili do lokacije, za katero se je izkazalom, da je zaprta. No to meni ni uspelo ugotoviti ker sva z “kolegico” predčasno obrnila in šla na BUS, ki pelje v center. Ostala klapa pa je ostala tam. Odločitev se je izkazala za adrenalinsko in zabavno izkušnjo. Mesto je v soju nočnih luči in polno bruhajočih pijanih Britancev ponoči čudovito zanimivo. Med tem sem seveda ves čas iskal WC (približno 2h) je že tako, da so ponoči povsod zaprti in se pač znajdeš po najbolših močeh (za neko ograjo na oxfort streetu). No ko sva prišla dol z BUS-a ki je pripeljal v center sva poleg prostora za scanje iskala tudi BUS, ki pelje do hotela… Aha pogumno… Nekaj 10 ulic z BUS-i ki gredo vsak v svojo smer. Tudi če bi se peljala po vzporedni ulici našega hotela tega kajpak ni mogoče vedeti tako se je zgodilo, da sva prestopila samo iz dveh busov in ob 4h zjutraj končala na neki postaji, ki je zgledala tako samotno in zapuščeno, da se ti skoraj naježi koža ko pomisliš v kakšnem getu si lahko pristal. No nato je začelo še deževati, le kaj bi bilo, če v Londonu ne bi imeli dežja… Gledam za taksiji in iščem prostega, na srečo sva dobila že drugega. Tako se mi je po dolgem času zope uspelo peljati v teh kištah, ki so narejene tako, da so najmanj udobne kot so lahko. Izkazalo se je da sva bila samo dobra 2 kilometra stran – beri predaleč od hotela. Če bi prej izstopila bi mogoče celo uspela najti. Kakorkoli, čeprav sva odšla pred druščino sva prišla več kot uro kasneje kot oni… Bilo je pa zabavna izkušnja in za po vrh vsega je vsa ta vožnja stala le 1 funt. Kako ne vem sploh ampak očitno ponoči ali pa v določenih conah odtrga dol iz kartice samo eno vožnjo… Le kaj bi se Jankovič lahko naučil iz tega???

Domov sem prišel z novimi vtisi in Angino, ki se je po pregledu izkazala. Pred tem so me zavili v celofan in pregledali kot najbolj kužnega človeka, če imam slučajno H1N1… na srečo temu ni bilo tako. Spomin na veliko palčko v mojem grlu pa še vedno ostaja… (tako so mi vzeli bris za pregled…)

28 GTI Treffen

May 21st, 2009 Posted in Prosti čas | No Comments »

Pa smo rekl, da gremo en krog do Avstrije in smo pač šli… Pijanka podobna našemu Rock Otočcu le da je tukaj vsak z avtom… Gneča totalna, vročina neznosna in parkirnina tako visoka, da ne verjameš, da si parkiral 5km od glavnega prizorišča… šele po 1,5h hoje verjameš in skočiš na BUS, ki te čez minuto odloži…

Drugo leto nujno za več dni… Pa še GTI-ja v množico peljat in ne da čaka na parkirišču…

Fotke:

Francija 2009

January 14th, 2009 Posted in Prosti čas | 1 Comment »

Zopet na potep za en teden… Hiška na smučišču (1800m nad morjem), bazen ob hiški (katerega jaz pač seveda nisem uporabljal!). 6 ljudekov in 8 parov smuči… Minilo prehitro….Je že res, da sem šel tja z malo povišano vročino. Tako sem prvih nekaj dni prebil na smučišču zgolj par ur dnevno. Proti koncu tedna pa že skoraj cel dan. Ideja o hiški na smučišču je definitivno sprejemljiva tudi za prihodnje sezone. Enostavno se med vožnjo navzdol zaustaviš, popiješ nekaj malega, se mal odtajaš in že greš naprej, tudi brez sezuvanja in podobnih podvigov. V kolikor je pač kdo tako dober, da ti želeno dostavi do balkonskih vrat :)

Dilce sem pa uničil kar dobro… treba dati na servis ali pa jih pač zamenjati. Da sem uničil spodnjo podlago se je treba zahvaliti pomanjkanju snega tam pod 1800 nad morjem, med tem ko je bilo od te meje pa vse do 2700 nad morjem snežne podlage tudi za skoraj 2m. To je pomenilo izjemno zabavo ter spoznanje o pomanjkanju kondicije ob vožnji po cevcu, gmajni in držanju smukaške preže. Zadnjo omenjeno sem med drugim ocenil, da je bilo na trenutke dokaj ne varno in blizu če ne čez 100km/h, drugo leto bomo definitivno z kakšnim priročnim GPS-om zmerili. Zakaj sem pa uničil vrhnjo plast in dosegle odstopanje pa mi tudi slučajno ni jasno… Smučke so RACE izvedba, tako da namigovanje da so premehke odpade… Bomo pač povprašali kakega strokovnjaka…

Vreme je bilo dva dni solidno, štiri dni super in dva dni malo sneženo. Tokrat je bilo pač tako, da nas na srečo na dan odhoda sneg ni zamedel do vratu. Posledično smo namesto 11h potovali nazaj proti domo samo 9h. Tokrat se je izkazal še celo Golfek, ki je imel SAMO 8,5l porabe. Skoraj neverjetno… Že res da sedaj verjamem, da imam lahko izjemno varčen in izredno potrošen avto… odvisno kolko uno stoplko tam na tleh pritiskaš… ampak tokrat se je predvsem za teh nekaj litrov manj potrebno zahvaliti tempomatu in filmu v avtoradiu in kasneje lepi zasneženi okolici.

Foto galerija na facebooku (pač izbor nekaj fotk od skupno 400):