Just another day in the office
October 24th, 2008 Posted in MotoPa smo šli, na test 4 kolesnikov. Sicer je bilo v planu testirati jih več pa pač ni blo vsega na voljo. Tako smo imeli dva popolnoma različna Quada: Adly-ja 250 ter Yamaho 450. Vse se je dogajalo v okolici Stične.
Tajvanc je iz serije preteklih testiranj nekje med slabšimi, čeprav ne morem reči, da ni dober ampak za ta denar pač to ni to in bi lahko bilo bolje… med skokom je iz vseh predalov popadalo orodje. Prestave se mi ne dopadejo, še posebej vzvratna. Blokada je prehitro dosegljiva. V vožnji v klanec z dvema se prednje gume dvigujejo do te mere, da zgubiš nadzor… Zaradi nosilca za kolček se kot sopotnik nimaš kam udobno nasloniti… u glavnem to ni to… Se pa pelje na progi presentljivo solidno, med skoki je okreten in amortizerji ne vedno zabijejo do konca, kar je pri kitajcih skoraj nemogoče, se pravi, da so tajvanci saj v nečem bolši. Prav tako razen orodja iz predalov začuda ni odpadlo nič drugega. Tako, da izdelava ni slaba. Je pa dejstvo, da je vse nekaj škripalo pogojeno z tem, da je bil motorček skladiščen v kakšnem vlažnem prostoru, kar je potrjevala tudi rja.
Yamaha… drug segment popolnoma. Športna, divja ter hkrati uglajena. Amortizerji so delovali popolno, moči ima toliko, da si nihče ni upal pred skokom odpreti popolnoma do konca, pa smo vsi več ali manj izkušeni vozniki, nekateri pa tudi občasno malček preveč korajžni, tako sem pri drugem pristanku samo na prednja kolesa pri nekaj metrski daljavi zverinico predal naslednjemu v čakalni vrsti za dvig adrenalina v krvi. Če smo iskreni smo vsi prišli do druge prestave, ki je bila odprta do konca, za tretjo pa mogoče na srečo nismo zbrali dovolj energije. Preprosto rečeno Quad trga… Dva osebka, ki sta prejšnji teden uspela voziti testno Kawo 450 sta po prvem krogu suvereno izbrala Yamaho, kot boljšo, bolj uglajeno, širšo ter bolj vodljivo. Kar moram priznati, da vse to je… Izdelek idealen za blatne razmere in domač na pisti… Samo v vednost bi vsem želnih nakupa dodal, da tovrstni agregati v pičlih nekaj sekundah dosežejo končno hitrost, ki se giblje okoli 110km/h in od tam ne ganejo več ter se vrtijo v prazno. Tako, da če izbirate to za vožnjo na kafe, kar hitro pozabite, ker to pač ni za to namenjeno. Edino če je kafič na par tisoč nadmorske višine ter dostopen samo po makadamski cesti, takrat vam pa tak nakup vsekakor priporočam, v nasprotnem primeru pa glejte za nečem kot je prej opisan Adly, ali pa mogoče SMC Jumbo, ki nam je služil kot tovorna mula, tokrat že drugič.
Po koncu športnega dneva je pa sledila še pica
Foto vsega Jaz, edino pač tam ko sem jaz gor je foto Bojan Črnologar.
