MaTjAzz

London Baby!

Vse po starem, mal več gripe pa kot navadno pol podzemnih čez vikend ne deluje, ker jih vzdržujejo kul… Tako nam je uspelo spoznati radost avtobusnih prevozov po tem velemestu. Še posebej zabavno je bilo,  ko se je nekdo iz družbe spomnil (beri človek, ki živi dve leti tam), da gremo v tity bar… yeaaah… Ob 1h zjutraj smo brali vozni red teh dvonadstropnih prevoznih kočij in začuda ugotovili, da kar pogosto vozijo… Tako smo po nekaj 10 minutah ugotavljanja v kater del lonodna moramo priti končno našli pravi bus in ga dočakali… Nato se je zabava šele začela… Kdor je bil v melemestu ve, da so vse ulice enake in da se ti po pol ure niti slučajno ne sanja kje si… no nekako tako je bilo v tem primeru, z razliko, da je bila še noč in bili smo v najbolj “varnem mestu”. No ko smo po eni uri prispeli do kao končne postaje, smo nato še 10 minut pešačili do lokacije, za katero se je izkazalom, da je zaprta. No to meni ni uspelo ugotoviti ker sva z “kolegico” predčasno obrnila in šla na BUS, ki pelje v center. Ostala klapa pa je ostala tam. Odločitev se je izkazala za adrenalinsko in zabavno izkušnjo. Mesto je v soju nočnih luči in polno bruhajočih pijanih Britancev ponoči čudovito zanimivo. Med tem sem seveda ves čas iskal WC (približno 2h) je že tako, da so ponoči povsod zaprti in se pač znajdeš po najbolših močeh (za neko ograjo na oxfort streetu). No ko sva prišla dol z BUS-a ki je pripeljal v center sva poleg prostora za scanje iskala tudi BUS, ki pelje do hotela… Aha pogumno… Nekaj 10 ulic z BUS-i ki gredo vsak v svojo smer. Tudi če bi se peljala po vzporedni ulici našega hotela tega kajpak ni mogoče vedeti tako se je zgodilo, da sva prestopila samo iz dveh busov in ob 4h zjutraj končala na neki postaji, ki je zgledala tako samotno in zapuščeno, da se ti skoraj naježi koža ko pomisliš v kakšnem getu si lahko pristal. No nato je začelo še deževati, le kaj bi bilo, če v Londonu ne bi imeli dežja… Gledam za taksiji in iščem prostega, na srečo sva dobila že drugega. Tako se mi je po dolgem času zope uspelo peljati v teh kištah, ki so narejene tako, da so najmanj udobne kot so lahko. Izkazalo se je da sva bila samo dobra 2 kilometra stran – beri predaleč od hotela. Če bi prej izstopila bi mogoče celo uspela najti. Kakorkoli, čeprav sva odšla pred druščino sva prišla več kot uro kasneje kot oni… Bilo je pa zabavna izkušnja in za po vrh vsega je vsa ta vožnja stala le 1 funt. Kako ne vem sploh ampak očitno ponoči ali pa v določenih conah odtrga dol iz kartice samo eno vožnjo… Le kaj bi se Jankovič lahko naučil iz tega???

Domov sem prišel z novimi vtisi in Angino, ki se je po pregledu izkazala. Pred tem so me zavili v celofan in pregledali kot najbolj kužnega človeka, če imam slučajno H1N1… na srečo temu ni bilo tako. Spomin na veliko palčko v mojem grlu pa še vedno ostaja… (tako so mi vzeli bris za pregled…)

12►